Ko smo sami kupovali/posvajali svojega prvega psa približno 15 let nazaj smo precej slabo naredili svojo domačo nalogo, a na srečo se je vse skupaj dobro izšlo.
Čisto v živo se spomnim, kako sem kot punčka klicala v zavetišče Horjul, če imajo na voljo kakega mladička haskija, ker nam je bil vizualno všeč (komu pa niso noro lepe čisto modre oči). Haski bi bil verjetno čiiiisto neprimeren pes za naš življenjski slog, naš prostor bivanja in izkušnje, ki smo jih imeli z vzgojo psa, oziroma jih nismo imeli. Ne pozabimo dejstva, da bi s sestro verjetno zelo težko obvladali haskija, saj bi verjetno imel več kilogramov kot midve.
Na našo srečo haskija v zavetišču nismo dobili in kmalu smo si začeli ogledovati kužiko po imenu Čenča, ki je takrat prebivala v zavetišču Horjul. Odšli smo na ogled in pogovor v zavetišče in po pogovoru z osebjem ali smo primerni kandidati za Čenčo, dobili dovoljenje, da jo vzamemo domov. V Horjulu so res zadeli v polno, odlično smo se ujeli!
Ker želim, da se tudi ti izogneš impulzivnem nakupu haskija* in dobro premisliš ali si pripravljen na prihod psa v tvoje življenje, sem spodaj zbrala 7 stvari, ki jih dobro vedeti preden dobiš psa.
*Pa da ne bo pomote haski je lahko odličen kompanjon, a sigurno ni pasma, ki se jo prvo svetuje začetniku.
1. Zberi čim več kvalitetnih informacij o pasmi in starših.
Pasme se med seboj precej razlikujejo, imajo različen temperament in potrebe. Med seboj se na grobo razlikujejo po povprečni velikosti, karakterju, po nagonih in vrsti dlake. Pomembno je, da dobro premislimo, katero pasmo psa si bomo izbrali. Pri izbiri pasme je potrebno upoštevati naš življenjski slog, strukturo družine in prostor, ki ga lahko namenimo psu. Svetujem ti, da spoznaš vsaj nekaj predstavnikov pasme, ki ti je všeč in njihove lastnike do dobra povprašaš, kako zgleda življenje z njimi. Oni ti bodo lahko podali informacije iz prve roke. Ko se odločiš za določeno pasmo je zelo priporočljivo, da prej spoznaš tudi starše psa in vzreditelja vprašaš, s čim so se soočali v njihovem odraščanju, kaj so njihove pozitivne lastnosti in kakšne so njihove šibkosti. Vsak dober vzreditelj bo z veseljem s teboj delil vse zgoraj napisane informacije.
V kolikor se odločaš za posvojitev mešančka iz zavetišča je najbolje za informacije prostiti osebje v zavetišču. Večino osebja v zavetišču ima veliko izkušenj s psmi in lahko precej natančno pove kakšen karater ima določen pes, ki pri njih prebiva in ti pomaga pri odločitvi ali mu ti lahko ponudiš primeren dom.
2. Uvedi budget za psa.
Lastništvo psa predstavlja strošek, to je dejstvo. Prve finančne investicije gredo navadno v nakup samega psa, opreme in ureditev hiše ali okolice za bivanje psa. Potem sledi vlaganje v vzgojo, socializacijo in šolanje. Vsak mesec moramo poskrbeti za kvalitetno prehrano našega psa in za njegovo nego. Ne pozabimo pa tudi na občasne stroške, kot je obisk veterinarja, nakup antiparazitikov in zaščite proti klopom, varstvo psa in cepljenje psa. To skozi leto nanese kar lepo vsoto denarja.
3. Uredi si varstvo za psa.
Premisli o tem, kam lahko psa daš v varstvo, ko greš na kakšno službeno potovanje, dopust ali na večdnevni dogodek in psa ne boš mogel vzeti s seboj. Ali pa v primeru, da zboliš ali se poškoduješ in nekaj časa ne moreš skrbeti za svojega psa. Si lahko urediš varstvo psa pri družini ali svojih prijateljih?
Obstaja tudi možnost varstva psa v pasjih hotelih in v pasjih varstvih (ki so lahko super izbira). Tu je potrebno upoštevati, da to običajno predstavlja dodaten strošek.
4. Premisli ali tvoj življenjski stil dopušča imeti psa.
Pes vsak dan potrebuje sprehod in zaposlitev, te aktivnosti ti bodo v povprečju vzele vsaj 1h dnevno. Zelo pomembni so tudi izhodi na stranišče, večina psov brez izhoda na stranišče ne zdrži več kot 8h (idealno ne več kot 6h). Pred prihodom psa se je potrebno vprašati ali lahko zagotovimo dovolj redne izpuste.
5. Zavedaj se, da pes živi tudi 15 let in več.
Povprečna življenjska doba psa znaša 13 let, zato dobro premisli ali si pripravljen na tako dolgo obvezo. V tako dolgem času, lahko tudi ti zamenjaš kar nekaj življenjskih obdobij npr. če psa dobiš pri 15 letih starosti je pes lahko s tabo med obdobjem najstništva, študija, v času prve zaposlitve in pri ustvaritvi družine. Tudi pes in njegove potrebe se bodo skozi čas spreminjale. Zavedaj se, da tvoj pes ne bo za vedno mladiček, vendar bo odrasel in se tudi postaral s teboj.
6. Ali imaš čas za vzgajanje, socializiranje in šolanje mladička.
Lastništvo psa samo po sebi vzame kar nekaj časa. Še malo večji časovni vložek pa te čaka čisto na začetku, ko boš vzgajal mladička. Mladiček potrebuje več pozornosti, bolj pogoste izhode na stranišče, socializacijo, vzgojo in šolanje. Ker je mladiček kot nepopisan list papirja sta vzgoja in socializacija bistveno lažji od prevzgoje in resocializacije, zato se v ta del pasjega življenja vedno izplača vložiti čim več časa in truda.
7. Dogovori se, kako si boste v družini delili odgovornost za psa.
V družini se je med seboj dobro dogovoriti kako se bo odgovornost za psa delila med družinske člane. Na ta način poskrbimo, da se vsak zaveda svoje vloge pri skrbi za psa.
